Sedmo poročilo o vladavini prava 2026: kaj prinaša Sloveniji?

Evropska komisija je 17. julija 2026 objavila sedmo letno poročilo o vladavini prava. Slovenija se lahko pohvali z reformo pravosodja in novo medijsko zakonodajo — a Bruselj ponovno pritiska na pregon korupcije in zaščito novinarjev.

Evropska komisija je danes objavila sedmo letno poročilo o vladavini prava, ki zajema stanje v vseh 27 državah članicah EU ter — že drugo leto zapored — tudi v štirih najnaprednejših državah kandidatkah: Albaniji, Črni gori, Severni Makedoniji in Srbiji. Slovenija vključitev Zahodnega Balkana šteje za pomemben korak k večji povezanosti regije z evropskimi standardi in jasen signal zavezanosti širitvenemu procesu.

Poročilo, ki pokriva obdobje od julija 2025 do junija 2026, temelji na štirih stebrih. Tukaj je hiter pregled, kako je Slovenija odsevala na vsakem od njih:

Pravosodje: reformska ofenziva, ki je Bruselj opazil

V poglavju za Slovenijo poročilo ugotavlja, da je bil v obravnavanem obdobju sprejet celoten sveženj sodniške in tožilske zakonodaje. Državni zbor je novembra 2025 sprejel nov Zakon o sodnikih, nov Zakon o sodiščih, novelo Zakona o sodnem svetu ter novelo Zakona o državnem tožilstvu.

Cilji zakonodajnega svežnja so ambiciozni:

• enak dostop do sodišča za vse prebivalce,
• enakomernejša obremenjenost sodnikov in večja specializacija glede na vrste primerov,
• večja transparentnost odločanja in delovanja sodnega sistema,
• pristojnost imenovanja vrhovnih sodnikov se je prenesla z Državnega zbora na Sodni svet, reforma sodne mreže pa bo začela veljati 1. januarja 2027.

Komisija beleži tudi nadaljnjo digitalizacijo sodstva — med drugim elektronsko vlaganje in vročanje v civilnih zadevah ter portal e-Sodstvo. A vse ni rožnato: poročilo opozarja, da se je ob sicer stabilnem številu rešenih zadev skupni sodni zaostanek povečal, dolžina sojenj pa ostaja izziv zlasti pri pranju denarja in korupciji ter v upravnih zadevah.

Boj proti korupciji: najbolj ostro priporočilo

Izvajanje Resolucije o preprečevanju korupcije ter nacionalne strategije z akcijskim načrtom 2025–2030 se nadaljuje, a je bil po oceni Komisije dosežen le omejen napredek pri zagotavljanju učinkovite preiskave, pregona in pravnomočnih sodb pri korupcijskih kaznivih dejanjih — tudi na visoki ravni. Rezultati so po besedah poročila »skromni pri preiskovanju ter zmerni pri pregonu in pravnomočnih sodbah«.

Vlada se je na priporočilo odzvala že dan pred objavo poročila: na seji je potrdila Predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ki uvaja povezano specializirano obravnavo najzahtevnejših zadev — od odkrivanja in preiskovanja do pregona in pravnomočne sodbe.

»Rdeča nit zakonskih rešitev je, da v celotni verigi pregona — od odkrivanja in preiskovanja do pravnomočne sodbe — vzpostavimo večjo pristojnost in večjo odgovornost vseh deležnikov.«

Mediji: zakon proti SLAPP-tožbam in novi Zakon o medijih

Na področju medijev poročilo ugotavlja določen nadaljnji napredek pri krepitvi zaščite novinarjev. Ključna dosežka:

• Zakon o zaščitnih ukrepih proti strateškim tožbam za onemogočanje javnega udejstvovanja, s katerim je bila v nacionalni pravni red prenesena tudi Direktiva (EU) 2024/1069 (t. i. anti-SLAPP direktiva);
• novi Zakon o medijih, ki v okviru uskladitve z Evropskim aktom o svobodi medijev uvaja ocenjevanje koncentracije medijskega trga z vidika vpliva na medijski pluralizem in uredniško neodvisnost;
• kontaktna točka za SLAPP, ki od februarja 2026 deluje na Ministrstvu za pravosodje — ozavešča javnost in nudi pomoč v tovrstnih primerih.

A izzivi ostajajo: medijski trg je še vedno koncentriran, delovne razmere novinarjev pa težke. Komisija zato priporoča, naj Slovenija ob upoštevanju evropskih standardov razširi nabor razpoložljivih zaščitnih ukrepov za novinarje.

Graf: kako se Slovenija umešča v evropsko sliko

Zanimiv pogled na širši kontekst ponuja tudi sočasno objavljeno senčno poročilo mreže civilnodružbenih organizacij Liberties, ki je ocenilo napredek držav na posameznih stebrih vladavine prava. Slovenija se po njihovi oceni uvršča med redke države z napredkom tako pri boju proti korupciji kot na področju medijev.

Časovnica: ključni mejniki v enem letu

• JUL 2025

  Objava šestega letnega poročila o vladavini prava — začetek obravnavanega obdobja.

• NOV 2025

  Državni zbor sprejme nov Zakon o sodnikih, Zakon o sodiščih ter noveli zakonov o sodnem svetu in državnem tožilstvu.

• FEB 2026

  Na Ministrstvu za pravosodje začne delovati kontaktna točka za primere SLAPP-tožb.

• 16. JUL 2026

  Vlada potrdi Predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala.

• 17. JUL 2026

  Evropska komisija objavi sedmo letno poročilo o vladavini prava — s priporočili Sloveniji na področjih pregona korupcije in zaščite novinarjev.

Kaj sledi?

Poročilo bo podlaga za letni dialog o vladavini prava v Svetu EU, v katerem bo Slovenija po napovedih konstruktivno sodelovala. Ministrstvo za pravosodje bo poročilo proučilo tudi v luči načrtovanja nadaljnjih ukrepov. Ključni preizkušnji v prihodnjem letu bosta učinkovitost novih specializiranih organov za pregon korupcije in dejanska uveljavitev anti-SLAPP zakonodaje v praksi — prav ti dve področji bosta najverjetneje v središču tudi naslednjega, osmega poročila.