Vlada Republike Slovenije je na svoji seji določila besedilo predloga Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Predlog povezuje okrepljeno specializirano tožilstvo, Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in povsem novo specializirano sodišče v enotno institucionalno verigo. Cilj? Hitrejši in učinkovitejši pregon ter preprečevanje zastaranja tovrstnih zadev.

Zakaj je sprememba sploh potrebna?

Sedanja ureditev štirih specializiranih oddelkov pri okrožnih sodiščih v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru v zadnjih petnajstih letih ni bila celovito ovrednotena – in številke kažejo, da sistem zaostaja:

Težava ni le v številu zadev. Sodniki specializiranih oddelkov so poleg najzahtevnejših zadev obremenjeni še z drugimi kazenskimi zadevami, kar jim preprečuje popolno osredotočenost. Specializirano državno tožilstvo pa je pri svojem delu odvisno od začasnih dodelitev tožilcev z okrožnih državnih tožilstev – kontinuitete specializiranih ekip zato praktično ni.

Kaj prinaša novi zakon?

Predlog uvaja tri med seboj povezane stebre novega sistema:

1. Okrepljeno specializirano tožilstvo (StKOK)

Specializirano državno tožilstvo RS se preimenuje v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK). Najmanjše število imenovanih državnih tožilcev se povečuje z 10 na najmanj 25, vodja bo imel lahko dva namestnika, ustanavlja pa se tudi notranja enota za informacijsko in analitično podporo. Za imenovanje vodje bo potrebnih najmanj tri leta izkušenj z obravnavanjem zadev iz pristojnosti tožilstva.

2. Jasnejša vloga Nacionalnega preiskovalnega urada

Pristojnosti StKOK in NPU se povežeta na zakonski ravni: NPU bo vedno začel ali prevzel preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga pristojnosti StKOK, dosedanja pobuda vodje tožilstva pa postane zavezujoča pisna zahteva. Pričakovani učinek je pospešitev in skrajšanje postopkov.

3. Novo specializirano sodišče

Namesto štirih oddelkov pri okrožnih sodiščih se ustanavlja Specializirano sodišče Republike Slovenije – s položajem okrožnega sodišča, sedežem v Ljubljani in pristojnostjo za celotno državo. Imelo bo lastnega predsednika, sodno upravo in sodniška mesta, namenjena izključno specializiranim kazenskim zadevam, ki se določajo kot prednostne oziroma nujne. O pritožbah bo izključno odločalo Višje sodišče v Mariboru, ki po sodni statistiki za leto 2025 izkazuje najnižje število pomembnejših zaostankov med rednimi višjimi sodišči.

Kadrovska slika: prej in po novem

Graf prikazuje, zakaj ministrstvo govori o razbremenitvi in okrepitvi: število sodnikov na specializiranih oddelkih se je med letoma 2023 in 2025 zmanjšalo, kadrovska osnova tožilstva pa se z novim zakonom več kot podvoji.

Spremembe v kazenskem postopku

Prilagajajo se tudi procesna pravila: za zadeve iz pristojnosti StKOK se smiselno uporabi procesni model, ki v Zakonu o kazenskem postopku že velja za postopke Evropskega javnega tožilstva – v sam ZKP se ne posega. Državni tožilec pridobiva aktivnejšo preiskovalno vlogo, preiskovalni sodnik pa ohranja garantno funkcijo: preiskovalna dejanja, za katera je potrebna sodna odločba, ostanejo odvisna od nje. Procesni položaj in pravice osumljenca se po predlogu ne znižujejo.

Poudarjena je tudi dolžnost sodelovanja drugih organov – Komisije za preprečevanje korupcije, Urada za preprečevanje pranja denarja, Finančne uprave, agencij za varstvo konkurence in trg vrednostnih papirjev ter inšpekcijskih organov. O morebitnem nesodelovanju bo lahko vodja StKOK obvestil predstojnika organa, ki mora sprejeti ukrepe.

»Namen ureditve ni poseganje v neodvisnost sodnega odločanja – uspešnost se bo presojala po vnaprej opredeljenih kazalnikih.«

Nadzor, evalvacija in stroški

Predsednik specializiranega sodišča bo Državnemu zboru enkrat letno poročal o obsegu dela, rezultatih, kadrovskih in materialnih pogojih ter trajanju postopkov; nadzor nad zadevami sodne uprave se bo izvajal vsako leto. Merila uspešnosti bodo med drugim povprečno trajanje postopkov, delež zastarelih zadev in delež razveljavljenih prvostopenjskih odločb.

Ocenjene finančne posledice ureditve znašajo 13,81 milijona evrov za obdobje 2026–2029 – znesek, ki ga predlagatelji primerjajo z ocenjenimi 3,5 milijarde evrov letne škode zaradi gospodarske kriminalitete.

Kaj sledi? Ključni datumi

Zaključek

Predlog zakona je najobsežnejša prenova specializiranega pregona korupcije in organiziranega kriminala v zadnjih petnajstih letih. Ali bo prinesel hitrejše postopke in manj zastaranja, bo pokazala praksa – zakon pa to prakso vsaj zavezuje k merljivim kazalnikom in letnemu poročanju. Zdaj je poteza na Državnem zboru, ki bo predlog obravnaval po nujnem postopku.